|
|
|
|
|
|
 |
|
|
16.1.2012 |
|
Jek legenda muli
Lejcti kurko amaro pajtaschi Adolf "Dolfi" Papai andar i Uprutni Pulja mulo. Pedar but berscha o burgenlanditiko Romengero muschikaschi taj prik dschivdo le nacijengere rajipestar ojs soralo taj barikano dscheno vaschoda butschalinlahi, kaj o gondolipe upro bibastalo terdschavipe la flogoskera grupnatar upre likerdo te ol.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Leha jeke sorale, amara historijakera- taj gondolipeskera butjatar taj jeke barikane manusch naschavas, phenen o schere andar o Farajn Roma-Service. |
|
|
|
|
|
|
|
|
O Adolf Papai 1931 ando tikno gav Langental, ando becirk Uprutni Pulja, Burgenland, upro them alo. Le trin phenja sina. O tschoripe igen baro sina. Le Adolf Papaijiske bojd privilegijum sina, hot ov ovto berschenca uso gadsche "vasch jek falato maro" te butschalinel tromlahi.
Eklik feder le Romengere muschikaschenge andar o gav Langental dschalahi, save pumenge upro butschuvtscha taj mulatintschage eknaj "loj" schaj use rodnahi.
|
|
|
|
|
|
|
|
Kada ando bersch 1938 o ischkolakero fabot le Romenge kerdo ulo, o Adolf Papai tschak jek taj epasch bersch i ischkola kher te rodel tromano. Leskero meschteri ande oja cajt, o raj Gyöngyes, le romane tschaven meg jek cajt sikavlahi, kekaj ov oda buter na tromlahi.
Le Adolf Papaijiskero genipeskero- taj pisinipeskero schajipe, afka ov le phentscha, nana igen latscho, barikani hi ham leskeri tschibtschakeri kompetenca: "Na hat, me Romanes, i horvacki, i nimtschki taj ungriki tschib vakerav taj te o avre slavischi dijalektscha - valami desch tschibtscha dschanav."
|
|
|
|
|
|
|
|
1941 i familija ando logeri Lackenbach ledschim uli. Imar o aun avipe ando logeri le tikne Adolfiske use jek bibastalo terdschavipe ulo."Ov pre tikne dschukeliha asaj dur mardo ulo, dschimeg odole murscheske, savo upre leste ande tschalavlahi, o duj palutne pre ando va atschine. Odoj asaj bibastale manuscha sina, mindig o alava le Adolfistar sina."
O Adolf Papai prik dschivtscha taj ando bersch 1943 bast le sina, kaj ov andar o logeri ari alo taj uso grofoskero jageri, upri dis Nebersdorf, ando dijanst upre lim lo ulo. Dschi 1949 o Adolf upri mesujakeri buti sina. 1951 o Adolf Papai sohartscha. Leskeri romni duj tschaven taj jeka tschaj upro them antscha.
|
|
|
|
|
|
|
|
Bari Horvath-Geza-Banda
Sar leskero dad taj but avre Roma andar o gav Langental, te o Adolf Papai ande jek Romengeri banda, cidlahi. Leskere dadestar taj paloda leskere sastrostar, siklino ov o muschikakere koji, ham lek buteder ov korkore peske sikatscha. I bumba leskero instrumento ulo taj pajtaschenca i "Bari Horvath-Geza-Banda" kertscha.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
"Amari Historija | Unsere Geschichte"
Pedar pre dschivipeskere historiji phukatscha o Adolf Papai ando historijakere edicijontscha "Mri Historija | Meine Geschichte" taj "Amari Historija | Unsere Geschichte – Burgenländer erzählen", save le Farajnistar Roma-Service taj le ORFistar Burgenland andi khetani buti, kerde ule.
Andi adivesakeri sendung Roma sam upro Radijo Burgenland schunen tumen falati andar o duj historijakere edicijontscha taj jek pal dikipe upro dschivipe le barikane burgenlanditike Romestar, Adolf Papai. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Radijo Burgenland - Roma sam
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
