Matéo Maximoff – Pisimaschi

Ov jek na khino vakeraschi leskere flogoske – le Romenge – taj jek jagalo pomoschagoschi lengera kulturatar sina: o pisimaschi Matéo Maximoff. Ov dschantscha pe ojs erschti pisimaschi telal o Roma andi Francija andi europitiki literaturakeri scena duach te bescharel.

Leskere verktscha ande valami deschuduj tschibtscha prik bescharde ule. I kenva „Die Ursitory“ leskeri erschti sina, savi 1946 ari ali taj te andi nimtschki tschib prik beschardi uli. Paloda o cilo Nevo Testamento ando Kalderasch prik beschartscha.

1917 o Matéo Maximoff andi Espanija le kiralistar Alfons XIII. upro them al, savo ojs haburiskero gegneri pro vilago ojs neutrali ari vrischtschantscha. Schtar berscha leskero kiraliskero rajipe use roasinipeskero than but dschenenge hi, save anglo kejmpfiniptscha andi Europa, naschi dschan.

Telal o migrantscha ando bersch 1915 te duj terne Roma hi, save ando 17to jeneri 1917 ando afka akardo Romengero than ande Barcelona, pumare erschti tschau uschtiden: le Matéo Maximoff. O Roma pal o telschtaminipeskero vilago, use mindenfelitike grupn kerinen. Le Matéoskeri daj andar jek familija le francitike Manouchendar hi, leskero dad uso and roasime Kalderasch andar o Rusto kerinel, save butvar harkumaschta hi.

Ande aja familija, savi andar i metaliskeri vasteskeri buti dschil, o Matéo pre erschti jomi kertscha. Ham pal o erschti themeskero haburi, o tschatschiptschengere koji le Romenge bibastaleder on. Usar 1920, andi cili Europa registririm on, obocht upre lende dim ol taj ojs normadscha akarde le on. Adala neve tschatschiptscha stigmatisirinen len, use lengeri vasteskeri buti pal len likeren taj ande lengero micinipeskero naphandlipe upre len likeren.

Maschkar o dujto themeskero haburi o Matéo Maximoff ande jek logeri ande Lannemezan ledschim ol, kaj ov anglo nacijonalsocijalistscha andi Espanija naschtig naschi gelo. Ov prik dschil taj phenel peske, hot ov pal o haburi te pisinel kesdinel, ov o flogoskero murdaripe phukal, savo le Romenge maschkar o haburi kerdo ulo.

Dschimeg dschil, pisimaschi lo atschol taj peskere butjenge ando Pariseriskero kulturakero ministerijum le patijaripeha “Ordre des Arts et des Lettres” patijardo lo ol. Kekaj ada afka sina, ov ando pobisteripe pelo taj 1999 ande jek tikno temetischi ande “Romainville”, sar jek manusch nisaj anaveha, ande handlo ulo.

Tekstiskeri kvela: Programminfo Arte