Srastunakeri vora Aspang - fakerakeri schtacijona schitikna historijaha

Bojd 100 berscha dur pekamlo dschimeg i srastunakeri vora Aspang ando bersch 1977 tel phagli uli. 1881 ando monarchijakere cajtscha i fakerjakeri schtacijona ojs argejipeskero punkto le srastunenge ando sud sina.

Kada akor o naci i mocht prik line i fakerjakeri schtacijona andi nacijonalsocijalistischi murdaripeskeri politika bari rola kheltscha. 1939 o ledschipe le dschidovtschendar adaj kerdo ulo. Dschi ando bersch 1942 but srastuna adaj bejg ladine. Odotar but manuscha ande but mindenfelitike logertscha sar Theresienstadt, Auschwitz, Treblinka vaj Maly Trostinez ledschim ule. But lendar odoj o mulipe lakle. Te dschene andar i flogoskeri grupn le Romendar odotar ando logeri Litzmannstadt (Lodz) ledschim ule. Akor ando bersch 1943 i deportacija andar i norditiki srastunakeri vora kesdintscha.

O kher 1977 tel phaglo ulo, o srastunakero drom bejg lim. Ando 2000-iger berscha telal o anav “Eurogate” kherenge taj birojenge o than lim ulo. La aguna srastunakera voratar nischta buter te dikel hi. Tschak jek dromeskeri tablina „Platz der Opfer der Deportation“ taj jek gondolipeskero bar pal gondolinel upri schitikni historija adale arejalistar. Ada ham linajate 2017 pe jeke gondolipeskere thaneha paruvla.