I OSZE taj lakere butja

I organisacija la sicherhajtake taj la khetana butjake andi Europa (OSZE) jek schtotengeri konferenca le smiromiskere upre likeripeske hi. Oj ando 1to august 1975 la kisna aktatar andar Helsinki andar i aguni konferenca pedar i sicherhajt taj i khetani buti andi Europa (KSZE) kerdi uli. O nevo anav ando 1to jeneri 1995 prik lim ulo.

On demand | Roma sam | 28.12.2015

I OSZE taj lakere butja

O OSZE-schtotscha 2003 jek akcijonakero plan le Romenge taj Sintijenge ando thana sikadipe, buti, dschivipe taj sastipe ari dine. Barikano dikipe adaj upro pal dschuminipe la diskriminacijatar taj upro glajchi schajipe le Romengere dschuvlenge, kerdo ulo. O akcijonakero plan te i basis la dekadake la Romengera inklusijonatar 2005 - 2015 taj te la ando bersch 2011 aun lima EU-jakera strategijake le nacijonali integracijakere strategijenge le Romenge andi Europa, sina.

I politologkija, dscheno le flogoskere grupnakere bajrotistar le Romenge taj Sintijenge andi Austrija taj o schero le kontaktoskere thanistar le Romengere- taj Sintijengere-phutschajipendar uso OSZE birovtschago le demokratischi institucijonendar taj manuschengere tschatschipendar, Mirjam Karoly, and dikipe ando butje la OSZE-jatar, del.

Kekaj adala politischi arpheniptscha del, ando lejcti desch berscha tschulo pe irintscha andi dschivipeskeri rejaliteta le Romendar taj Sintijendar. Meg mindig o Roma andi Europa ando tschoripe dschin, but ande na saste situaciji, butvar ande bibastale thana, le avre manuschendar tel tschinde taj oni aun phandlipe usi pradimi infrastruktura. Use al meg i diskriminacija taj o rasismus vidschik andi Europa, obste ando vilago buteder vaj tschuleder Roma dschin.

Buteder pedar, schunen tumen hetvin andi sendung „Roma sam“ upro Radijo Burgenland.