Nestrinjanje z nadzorom meje

Slovenska ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar je v četrtek v Bruslju znova izrazila nestrinjanje s podaljševanjem nadzora na notranji schengenski meji med Slovenijo in Avstrijo. Slovenija je „nezadovoljna“ z nadzorom znotraj schengna.

Avstrija lani vrnila 39 ljudi

„Nobena skrivnost ni, da je Slovenija nezadovoljna z dejstvom, da je v EU oziroma znotraj schengna že več kot dve leti nadzor na notranji meji,“ je poudarila Györkös Žnidarjeva. Ob tem je ponovila, da Slovenija ne nasprotuje ukrepu kot takšnemu, ampak njegovi nenamenski, neproporcionalni in neutemeljeni uporabi na notranji meji z Avstrijo.

Znova je tudi opozorila, da statistični podatki o nezakonitih prehodih meje tega nadzora ne upravičujejo, saj so avstrijski varnostni organi lani vrnili v Slovenijo zgolj 39 ljudi. Slovenija po ministričinih besedah zelo dobro varuje zunanjo schengensko mejo in je na sploh verodostojna članica schengenskega območja. Ministrica pričakuje v kratkem, morda že v prihodnjih tednih, srečanje z avstrijskim kolegom, na katerem bo znova prenesla slovensko nezadovoljstvo s stanjem na meji. Danes pa je o tem govorila z nizozemskim kolegom.

Maja se izteče sedanji ukrep

Na vprašanja, kakšna so stališča drugih članic in ali pričakuje nadaljnje izvajanje nadzora tudi po maju, ko se izteče sedanji ukrep, je ministrica odgovorila, da o tem na zasedanju niso govorili. Ali bo nadzor veljal tudi po maju, je po ministričinih besedah težko predvideti. Izrazila pa je pričakovanje, da bodo v prihodnje izvedeni koraki, ki so nujni, da se Evropa vrne h konceptom, na katerih je utemeljena, to je tudi normalno delujoče schengensko območje.

Na vprašanje, ali obstajajo kakšne analize učinkov tega nadzora na terenu, je ministrica odgovorila, da za oceno daljnosežnosti takšnih ukrepov niso potrebne obsežne analize. „Dejstvo je, da to slabo vpliva na prosti pretok. Dejstvo je, da posledice takšnih neutemeljenih ukrepov na koncu plačujejo državljani EU,“ je poudarila. K temu je dodala, da ukrep verjetno vpliva tudi na sodelovanje prebivalcev ob meji in da je dejavnik tudi ekonomska škoda.

Statističnih podatkov, ki bi podkrepili te navedbe, po ministričinih besedah ni. „Edina statistika, ki je najpomembnejša, je statistika nezakonitih prehodov meje,“ je poudarila in še enkrat izpostavila, da Slovenija izjemno dobro varuje zunanjo schengensko mejo.

Glej vest z dne 26.02.2018