Slab položaj beguncev, Romov, izbrisanih
Januarja lani je slovenski državni zbor dopolnil zakon o tujcih. Po novem lahko pride do aktivacije posebnih ukrepov v primeru ocene, da sta ogrožena javni red in mir ter nacionalna varnost. Tako ima Slovenija možnost beguncem in migrantom prepovedati vstop v državo, poleg tega pa avtomatično izgnati tiste, ki so vstopili, ne da bi obravnavala njihove prošnje za azil, je opozoril Amnesty International (AI) v svojem letnem poročilu. Pri tem AI sicer dodaja, da ti ukrepi v 2017 niso bili aktivirani.
Izpostavili so tudi spremembo zakona o mednarodni zaščiti iz leta 2016, s katero je bila ukinjena enkratna denarna pomoč beguncem s pridobljenim statusom mednarodne zaščite. Številni begunci so tako prvi mesec po pridobitvi statusa ostali brez sredstev. Do konca leta 2017 je Slovenija premestila 232 ljudi, čeprav se je zavezala, da bo do septembra 2017 iz Grčije in Italije sprejela 567 prosilcev in prosilk za azil, opominja AI v poročilu za leto 2017.
Organizacija je v poročilu med drugim izpostavila tudi spremembo zakona o varuhu človekovih pravic, ki slednjemu zagotavlja širši mandat za boj proti diskriminaciji, in ustanovitev Nacionalnega centra za človekove pravice. Okrepljena sta bila tudi mandat in avtonomija zagovornika načela enakosti. Vse to je bilo deležno pozitivnega odziva s strani civilne družbe. So pa pri AI ob tem omenili tudi opozorila organizacij za človekove pravice, da bi bili za večjo učinkovitost protidiskriminacijskega okvirja potrebna pooblastila za monitoring, izdelava politik in njihovo izvrševanje kot tudi ustrezna sredstva.
Kršitve človekovih pravic izbrisanih
Nadaljevale pa so se dolgotrajne kršitve človekovih pravic izbrisanih, so zapisali pri AI. „Odkar je julija 2013 potekla veljavnost statusne zakonodaje, oblasti niso oblikovale nobenih novih ukrepov za ureditev pravnih statusov izbrisanih niti za ureditev drugih pravic“, so opozorili. Evropsko sodišče za človekove pravice je septembra in novembra kot nedopustne zavrglo pritožbe nekaterih pritožnikov, katerih prošnje za povrnitev pravnega statusa so bile zavrnjene po statusni zakonodaji.
Pri Romih ni izboljšav
Razmere se niso izboljšale niti pri Romih. Ti so še naprej podvrženi diskriminaciji in družbeni izključenosti. Številni Romi še naprej živijo v segregiranih naseljih, kjer nimajo dostopa do vode, elektrike, sanitarij, javnega prevoza in pravne varnosti nastanitve. Vlada RS za zdaj tudi še ni sprejela celovite strategije razvoja romske manjšine, kot ji je to leta 2015 priporočila državnozborska komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti.
Približno tri četrtine romskih političnih predstavnikov je pod vodstvom romskih svetnikov oblikovalo politične zahteve, ki vključujejo takojšnji dostop do osnovnih storitev in infrastrukture ter krepitev njihove politične participacije. Pozivom so se pridružile tudi ostale romske organizacije. Oktobra so podobne zahteve izpostavili na prvem romskem javnem shodu, še dodajajo v poročilu.