Schtoiskeri sekreterkija Duzdar | Roma strategija 2020 arbulhardo te ol

"Amare pharipeskere punktscha o sikadipe, butjakero foro taj o kejmpfinipe gejng i diskriminacija, savo duach o online phutschajipe ari alo, hi. Temtscha sina meg sar o dschuvlengero „Empowerment" taj le ternenge“, phenel i schtotiskeri sekreterkija Muna Duzdar.

On demand | Roma sam | 10.4.2017

O fanecinipe maschkar o Roma taj i nacijonali kontaktiskero than pedar jek dijalogplatforma hi, save pumen butvar ando bersch resen. Ando terno dschend le lejcti berschestar o schajipe dim sina ando Roma strategijakero papruschi ando keripe jeka online dijalogplatformatar jek bevertinipe tel te del.

I Roma strategija ando ministeriskero rot te dschal

"I Austrija usi Roma strategija andi Europa jek latschi buti kerel. 12 manuschenca o Roma andi Europa o lek bareder tschulipe hi. On mindig argranicalim, la diskriminacijake taj tschoripeske ar bescharde hi. Sako bersch jek milijona Euro, save la EU-atar an andi Austrija ande projektscha ando butjakero foro ande fojnen. "Amare pharipeskere punktscha o sikadipe, butjakero foro taj o kejmpfinipe gejng i diskriminacija, savo duach o online phutschajipe ari alo hi. Temtscha sina meg sar o dschuvlengero „Empowerment" taj le ternenge“, phenel i schtotiskeri sekreterkija Muna Duzdar. O prik butschalimo papruschi la Roma strategijatar meg ada berscha ando ministeriskero rot te dschal.

Temtscha o „Anticiganismus“ hi, savo mindig buteder ol, phenel o Emmerich Gärtner-Horvath taj i Irina Sparatu. I EU iste sar le Ungrikostar, la Slovakijatar vaj la Rumenijatar soraleder manglahi, kaj i integracija le Romendar kerdi te ol.

Jek barikano mangipe sina i gondolipeskeri kultura andi Austrija. Andi cajt le nacijonalsocijalismusistar valami 90 procentscha le Romendar murdarde ule.